Kaj je socialno podjetništvo?

Kaj je socialno podjetništvo?

Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo. Primarni cilj te oblike podjetništva je ustvarjanje novih delovnih mest za skupine ljudi, ki so ranljive in imajo manjše možnosti zaposlovanja (starejši delavci, iskalci prve zaposlitve, bivši uporabniki drog, bivši kaznjenci, Romi, osebe s posebnimi potrebami, gibalno ovirane osebe, ipd). Poleg ustvarjanja delovnih mest pa je značilnost socialnih podjetji tudi opravljanje družbeno koristnih dejavnosti (socialni turizem, eko pridelava hrane, mladinsko delo, pravična trgovina, promocija zdravega načina življenja, ipd). Bistvo socialnega podjetništva je, da se na trg dela vrnejo dolgotrajno brezposelne osebe in se jih angažira tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.Na spodnji shemi je prikazano, kako se socialno podjetništvo umešča v družbo.

shema_shema_1

V bistvu gre za uporabo podjetniških veščin, znanj in orodij pri reševanju družbenih problemov. Tako kot klasična podjetja tudi socialna podjetja nastopajo na trgu, s to razliko, da dobička praviloma ne delijo, temveč ga vračajo nazaj v podjetje. Socialno podjetništvo je povezovalno, saj spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, ter na ta način krepi solidarnost v družbi.

shema_shema_2

Načela socialnega podjetništva

V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih in zahtevah, ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj:

• so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);
• namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve);
• so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);
• člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja);
• pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);
• s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);
• praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);
• posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);
• v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);
• premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja);
• zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);
• trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

Področja socialnega podjetništva

V Sloveniji zakon našteva številna področja socialnega podjetništva,kjer socialna podjetja opravljajo svojo dejavnost. Zakon o socialnem podjetništvu določa, da se dejavnost socialnega podjetništva lahko izvaja na naslednjih področjih: socialno varstvo, družinsko varstvo, varstvo invalidov, znanost, raziskovanje, izobraževanje in vzgoja, mladinsko delo, varstvo in promocija zdravja, zagotavljanje socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja, poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, posredovanje zaposlitve in zagotavljanje dela ranljivim skupinam na trgu dela, ekološke pridelave hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja, zaščite živali, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije, razvoj zelene energije, socialni turizem, socialna trgovina, pravična trgovina, trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva, kultura, tehnične kultura, ohranjanje kulturne, tehnične in naravne dediščine, amaterski športa in telesna kulture, reševanja in zaščita, spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti, podporne storitve za socialna podjetja; s posebnimi zakoni se lahko opredeli tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.

shema_shema_4

Socialno podjetništvo lahko vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Gre za zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin, ki so bile kot take prepoznane s strani zakonodajalca.

Zakonodaja

Pravni okvir za delovanje socialnih podjetij postavlja Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011). V Uradnem listu RS, št. 35/2013 pa je bil objavljen tudi Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij, katerega priloga je vzorec sklepa, ki ga zahteva 14. člen zakona (sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje).
Dejavnosti socialnega podjetništva določata Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva.

VIR: www.socialni-inovatorji.si